Liv Blog: Prvi pravi obisk bike parka – nočna mora ali pravljica?

Moje delovno obdobje na Novi Zelandiji se je zaključilo konec februarja 2020. V začetku marca sem se nato pridružila prostovoljski ekipi enega izmed največjih festivalov gorskega kolesarjenja – Crankworx Rotorua 2020. Res izjemna izkušnja, priporočam vsakemu, ki bo dobil tako priložnost. Vidiš veliko, naučiš se nekaj, nafilaš se z adrenalinom in spoznaš veliko neverjetnih ljudi. Po koncu festivala sva se s fantom odpravila na roadtrip po južnem otoku Nove Zelandije.

cardronakartica

Takrat sem končno dopolnila teh pičlih 29 let in dan po rojstnem dnevu sem šla prvič z mojo Liv v prvi »pravi« bike park. Vstopnica za Cardrono je bilo eno izmed rojstnodnevnih daril, ki sem ga prejela od fanta. Cardrona je najvišji bike park na Novi Zelandiji in razgledi so res neskončni. Nisem največji fan gneče, zato sem vesela, da sva obiskala Cardrono izven glavne poletne sezone. Ja, Nova Zelandija ima poletje, ko imamo mi zimo, zato je res perfect getaway. Prišla sva zgodaj, praktično še preden so zalaufali sedežnice. Tako sva lahko še enkrat pregledala najini kolesi – ketna dovolj, a ne preveč podmazana, pritisk v gumah okej, vzmetenje ni suho. Takrat še nisem imela veliko pojma sicer, no mogoče ga imam zdaj le malenkost več, ampak sem zvesto poslušala in pomagala, kar sem lahko. Zdaj že sama kaj sem pa tja pregledam. Ampak še vedno raje zaupam svojo Liv serviserjem Freestyle trgovine, hvala fantje, ker ste! Kolesa pripravljena, Anja oblečena in zaščitena. Medtem so upravljalci bike parka nekajkrat prišli do naju z veliko pozornostjo. Mislim, da so naju zamenjali z nekimi profiji, ki sva jih kasneje opazila z nekaj kamerami okoli njih. No, ego nama je malo zrastel, ampak ne za dolgo, saj so ugotovili, da le nisva tista prava, ki so jih čakali. Ups. Po nekaj kratkih minutah slave sva šla po kartico za sedežnico. Kar naenkrat sem postala ful živčna, trebuh se je začel nervozno oglašati. Najbolj me je bilo strah, kako bom spravila svojo Liv in sebe na sedežnico. Še nikoli nisem tega počela, po glavi mi je šlo milijon scenarijev, kaj se lahko zgodi. Kakšna nervoza. Fant me je samo začudeno gledal, češ zakaj sem tako živčna, kaj mi je. Itak sem vedela, da je to popolnoma brezvezen strah, ampak enostavno se ga nisem mogla znebiti. Podobno kot moj strah do pajkov, ampak tega sem do zdaj že malo obvladovala, zahvaljujoč Avstraliji. No, itak da bi mi kdo do potankosti razložil, kako se to dela, to pa ne. Ker vsem je to valda jasno. Meni pač ni bilo. Ne glede na to sem se odločila, da bom poskusila sama dati kolo na sedežnico. S kar nekaj muke mi je sicer ratalo, ampak namesto da bi se umaknila in počakala naslednjo sedežnico, sem seveda hitela, da ujamem tisto, kjer je moja Liv. Lahko si predstavljate, kako so začeli vsi vpiti name. Upsi drugič. Takrat sem samo začutila vso toplino v glavi in verjetno sem bila iste barve kot piksna Uniona. Ampak kako naj jaz vem, da je nekdo na vrhu, ki bo ujel mojo Liv. Haha, jao, kako mi je bilo nerodno. Vsako naslednjo vožnjo sem raje pustila upravljalcem, da položijo kolo na sedežnico, saj so za to tam, kajne? Jaz pa sem se v miru posedla.

Screenshot 2021-10-12 at 12-54-14 razgled4 (1) 

Traili so bili zelo bolj kamniti kot tisti, ki sem jih bila vajena do takrat po Novi Zelandiji. Na začetku sem se kar spopadala s kamni, saj nisem bila navajena takšnega »tresenja«. Pa tudi ne tako dolgih spustov, tako da sem kmalu imela utrujene roke od konstantnega zaviranja. Telo le po parih mesecih furanja še ni bilo navajeno na tak napor in potrebno moč za kontrolo furanja. Navajena sem bila tudi »ogrevanja« v hrib in nato spust, tu pa sem v bistvu šla popolnoma hladna direkt samo dol. Zato bi sama sebi in vsem ostalim svetovala ogrevanje pred furanjem v bike parku. Če že nisem pravi profi, kot so mislili, se pa lahko vsaj obnašam tako, heh. Seveda je pametno, da se zagibamo in pregibamo malo pred kakršnim kolim furanjem, ampak priznam, da mi ne uspe vedno. Vendar pa poskušam biti konsistentna pri raztezanju po furanju, prisegam na jogo. Priporočam jo vsem, tudi moškim, saj pomaga pri mobilnosti in fleksibilnosti tudi na kolesu. Namaste in se beremo kmalu!

Piše: Anja Rot

12.10.2021

Deli z ostalimi

English French German Italian Portuguese RussianSpanish